THE END

Lep pozdrav, S tem postom zaključujem tale blog, ki je prišel končno do cilja. Iskreno bi se rad zahvalil vsem, ki ste prebirali tale blog in mi namenili prijetne komentarje ter bili v mislih z menoj. Še enkrat se zahvaljujem tudi spodaj napisanim osebam. Hkrati vas pa vljudno vabim, da si ogledate mojo barvito foto galerijo na naslednjem naslovu: www.abr.si/australia

Se enkrat hvala in lep pozdrav.




P.S. Kmalu se bo odprl tudi nov blog. Namig: "...Nekoč je živela pika....pika.. nogovička..." ;)

Zahvala

Ta post posvečam osebam, za katere sem jim zelo hvaležen, čeprav tega ne bojo brali (ker ne razumejo slovensko...) bom vseeno napisal eno velko zahvalo:

Ms. Joan (babica iz Fernleigh Heads)

Druzina Svetieva(Teta Lile, stric Tome in sestrična Elena)

Paul (local dood iz Byron Bay-a)

Jan Novak (Klarin bratranec iz Melbourna)

Nina (Slovenka iz Melbourna)

Grega (My left-wingman...)

Hvala, ostali ste mi v prijetnem spominu...

Dan No. 53 (Reklame , reeeklameee... part 2.)

No še en blog na katerega lahko vržete svoj uč in si ogledate barvito avstralijo še z drugega objektiva gospodične Nine, ki sva se vendarle po vseh mailih in sms-jih srečala v Victoriji in si privoščila pijačo ter prijeten klepet ob januarskem soncu, ki je takrat nama obsijalo drugo najvecje mesto avstralije - Melbourne.

Gospe in gospodje, Nina in njen blog:

http://ninafoto.blogspot.com

Dan No. 52 (o tem in tem..)

Surfanje: V avstraliji je surfanje kot pri nas jogging po parku ali kot sprehod z psom. Skratka, na razpolago je v Avstraliji nasteto spot-ov. Kjer koli si ustališ in zgradiš svojo barako tam lahko tudi surfaš.. Swelli so različni, odvisno od sezone od letnega časa. Tako da ponavadi, ko je pri njih zima so boljši swelli. Avstralija ima kar nekaj pomebnih svetovnih surf spotov, vendar tragično te spoti delajo le redko. Tako se lahko odpraviš na Kirra Beach, ki se nahaja na Gold Coastu pri Burgleih heads, potem naprej po vzhodni obali na Bondi Beach in Coogee Beach, in potem se na severno obalo, kjer se treba nujno ustavit na Bells Beach, ki se razteza zahodno od Melbourna ob dolgi cesti Ocean Great Road. Seveda je bistven pogoj tukaj imeti svoj avto, se pravi nek rent-a-car ali se bolje najeti kombi. Kar pa tukaj ni tezava ga dobit seveda ce imas dovolj denarja. Avstralci glede surfanja bi lahko potrdil, da so eden izmed boljsih. To kar sem tukaj dozivel je cisto drugace kot v Evropi, v spaniji in franciji. Odlicni surfarji znajo do nule izkoristiti val. Tako da o tem da so avstralci eden izmed najboljsih surfarjev o tem ni dvoma.

Hrana: O hrani ni nevem kaj za povedat. Da bi iskal in si privoscil neko tradicionalno avstralsko hrano je brez smisla. ker je ni spljoh. Samo, da si spečes dva zrezka na grillu si si ze ustvaril avstralsko vecerjo. Ali se napotiš najbližjemu Fish&Chips trafiki. Prej ali slej se lahko prepustiš barvitosti azijske kulinarike, in si privoščiš tu pa tam večerjo z tajsko, japonsko, kitajsko ali indijsko hrano. Če pa prisegaš na evropsko prehrano, italjanske kuhinje ni mogoče zgrešiti.

Ljudje: Avstralci so pac avstralci. Ali drugače angleži, ki živijo v toplih krajih. Če zaideš bolj lokalne vasi in mesteca jih komaj razumes kaj govorijo z svojo avstralščino. Queenslandski avstralci veljajo za najbolj zabite avstralce in jih primerjajo z teksaškimi "red neck"-i. Potem so tu še New South Wales-ščani in Victoria-nci, ki se skos prepirajo keri so bolj kul, in kero mesto bi mogl bit glavno mesto Avstralije Melbourne ali Sydney. No, da se je vlada in cela Avstralija znebila tega spora so potem proglasil Canberro za glavno mesto.
In na koncu so tukaj še Aboriginalci. Seveda ne bomo pozabili nanje. Kar je pa velika žalost, da glede na to, da so oni PRAVI prebivalci Avstralije, so zelo v manjšini, ter tako tudi socialno-problematično obravnani. Aborigini so bogi ljudje. Njihova povprečna starost je za 20 let manjša od Evropejske. Veliko Aboriginalcev težko dobijo ugledno službo in se zatekajo k alkoholu, kar je še huje, kajti, kot ljudje ga niso vajeni. Saj ga niso poznali nikoli prej. Tako povprečen aborigin je ze skoraj mrtvo pijan po dveh požirkih piva.

Dan No. 50&51 (Great Ocean Road)

Melbourne - Temparatura 37C - Zrak: smog od gorečih gozdov

Kva je še ostalo? Ja, kangaroo-ji!! Ne ne ne. Ma kaj ne? Kangaroo-ji!! Oni so zakon!! Ja, no skratka, na veliko srečo, da sem imel na razpolago dober prevoz smo se odguzil okoli 10 ure dopodlne iz Melbourna proti zahodu. 1 urna voznja nas je prpeljala do srednje -dolgočasnega mesta Ballarat. In ja, res je, šel sem v Mcdonalds, v Avstralski Mcdonalds. JA ok!? :)) Na celem potovanju mi je uspelo iti 2x v Mcdonalds. No danes se je šele čutil kaj pomeni "poletje" v Avstraliji. Vroče k pes. No po kratkem obisku z kenguruji se je začela šele prava vožnja. Vožnja po Great Ocean Road. Aja, ko omenim poletje v Victoriji, s tem hočem povedati naslednje (beri pazljivo): Ok, torej v Melbourne se tega ne opazi ker tam tega ni, ne obstaja.. Ampak cim pa prides na obalo se pa zacne. trop muh te skos obletavajo, krozijo okoli face in ti nenehno tezijo. Ma ne nehajo..ma ni sans! Skos letijo okol tvoje face. Mislm Too Much!! Vse skupaj se ti zdi: ali je to neka terapija za Anger Managament? Ampak vseeno, pocasi ti grejo precej na zivce. Stvar zgleda potem nekako takole: Da bi odgnal muhe, moras neprestano telovaditi z rokami in mahati 3 do 5 cm pred svojo faco. Tvoje roke so prisiljene za uporabo brisalcev pred tvojimi ocmi. Vsak mimo idoči v daljavi te pozdravlja nazaj, ko si misli da mu mahaš v pozdrav. Tako posledično se sproži cela dolga veriga in si po celi obali Victorije si vsi pešci začnejo drug drugemu neznano mahati v pozdrav. Zato so avstralci izumili tole. Po Dolgi voznji, ki za avstralce ne pomeni nič posebnega, zame pa kot da se guzim ze cel dan iz Splita v Ljubljano in nazaj vse do Dubrovnika, se koncno ustavimo pri čudovitem oceanskem razgledu 12-ih apostolov. Kokr ti le rata, zdrzis ob prelepem razgledu z konstatnim mahanjem tvojih rok za odganjanjem muh. V tem momentu se sprasujes, zakaj za hudiča je mati narava naredila muhe!??! Po dolgem premisleku ugotoviš, da edini pobeg od muh je sproščajoče in osvežilni dogodek - kopanje. Ko pa se prepustiš plavalnim užitkom pa prideš do naslednjega dejstva, da je tukaj voda peklensko mrzla! Logično, saj si 1000 km stran od Sydneya, na južni obali in kar sledi naslednje od južne obale ni nič durgega kot dežela Antartike.

(prva dva apostola)

(ostalih..amm... 10 apostolov nekje..)


(Are you a sex object?)


(Place to be...)


(ne it straaan, morva se fotkat.. ej kam gres... ??)

Dan No. 49 (Happy Feet)

No, pa kokr je se casa ostalo, nam je uspelo se odguziti na Phillip Island si ogledati dropcene zivalce, zaradi katerega Madagascar ali pa Happy Feet sploh ne bi bil tako zanimiv. K si mislis, da si se navadu, da je avstralija siroka, velka, in raztegnjena, si še vedno rečš:" Pa kjeee je ze to? A smo ze tam al kva?? AaaAAaA... Kako ne? To je isto k da se peljemo iz Ljubljane v Barcelono?". Tako smo se cjazili spet enih 2 ure in se nekaj, da smo ujeli tocen timing za ogled nasih sladkih prijateljev, ki se ob soncnem zahodu skobacajo iz vode ter se poskrijejo v svoja zavetisca ob bliznjih grmovjih na plazi. Posedli smo se ob plazi kt da bi prsli na poletni kino in cakali da počasi zaide sonce. Po nekaj trenutkih kar naenkrat iz vode se začnejo trumiti čete pingvinčkov, ki so čakali na varen znak, da se ob pravem trenutku skobacajo v svoja gnezdišča. Vse skupi je zgledal identično kot prvih 15 minut filma Saving Private Ryan, bitka na Normandiji. Ampak tile pingvini so ena izmed najmanjsih iz živalskega debla pingvinov. Visoki so komaj 30 cm in tehtajo en kg. Se pravi ce sem v dobri formi bi lahko dvignil 40 pingvinov hkrati :))) Pa zaenkrat pustimo statistiko za drugič. Ker je ta vrsta pingvinov ogrozena mi je ratalo ujeti v mojo kamero le en primerek pingvina, ki je brezciljno taval po bližnjih grmovjih našega parkirišča. Drugače je bilo Fotografiranje prepovedano drugace

Dan No. 48 (Melbourne)

Ahhh.. Melbourne.. Avstralski odgovor na evropo. Melbourne ti da res nekaksen obcutek, da se skoraj nahajas v Evropi. Vsaj po njegovem stilu zgradb, mozaiku ulic, strukturi cest, preprletenost tramvajov itd. Ne bom zgubljal besed, ampak ce hrepenis vsaj malce po Evropi, Melbourne is the place.




Sel zgodaj v posteljo...












Vstal ob 5:15 in se kt zombi komi spravu na letalo...










Prispel v Melbourne ob 8:15...










Kjer se je blizal Australian Open..










Amm...No comment!?












Iskal prijetn cafe-bar....

Dan No.48 (Sydney goodbye...)

Na zalost se zadnji trenutki Sydneya, ki sem jih preživel se končujejo in utapljajo v nedeljskem sončnem popoldnevu. Pa glih tuki zadnji dan otrkijem eno pooooocen stacuno z avstralskimi spominki. In kot ponavadi Murphy zmeraj prisoten in jaz brez denarnice.. Se huje je to, da se trgovina nahaja le nekaj ulic stran od mene.

Sam nevem kako in zakaj? Ampak nekje sem se cisto prehladil, zunaj je poletje in jaz se prehlajen in kašljam notr....ni fer. I hate you Murphy.. Bloody hell!

Sydney, I hope to see you again ...someday... smrk..

Dan No. 46&47 (Bushwalking)

Preprosto kot pasulj, ima tukaj vsak vaščan, ki vsebuje v vsebi vsaj kakšen kanček ljubezni do narave, možnost opraviti kaksen popoldanski sprehod v Sydneyski soseščini. Še posebej če po cel dan lenariš doma in ti postane malce odveč če si v položaju negibanja. In ok, tukaj okoli, si najdem eno potko in že takoj se brcnem ter odguzim ven iz stanovanja in pricjazm do potke, kjer se znajdem v nekaksnem kvazi "rain forest"-u. No ok, prijetno zelenje okoli mene mi vec kot lepo dene, dokler ne pomislim spet na sto in eno morebitno strupeno golazen, ki prebiva v Avstraliji. Takoj pregledujem na vsakem koraku če pleza kakšna stonoga z 2metrskimi kleščami po meni, ali pa kakšen pajek, ki je za kosilo pravkar zaužil 5 mišjih mladičev, ali pa kaksna miljonska kolonija hibridnih mravelj, ki neutrudno iščejo sveže meso. Ok, se nekako ohrabim in se poskusim sporščeno prepustiti mirnemu sprehodu po čudoviti kamniti potki, ki jo spremlja občasno žuboreč potok. Nakar na svojem pohodnaštvu srečam eno in kasneje še drugo osebo ženskega spola, ki so si očitno izbrali isti trenutek za sprehod kot jaz.( Aja pa še to, nevem kako? ampak če tle srečaš v Sydneyu osebo brez iPod-a si zmagu! Ma ne govorim o ljudeh, ki poslušajo radi musko. Tukaj najdeš dedke, babice, pra-dedke, pra-babice z iPodi, poslovneža z kovčkom, ki ima v glavi nč druzga kot samo pogodbe in posle, kje bi meu še čas pomislit na musko, skratka vsi ... ma vsiiii majo iPode, in povsod.)

No, pa si rečem:" No, zgleda pa da ni tko nevarno hoditi po tem prijetnem grmičevju polno neznanih insektov in plazilcev. Če oni hodjo tle pa jih nč ne pič, potem spljoooh ni peeenee.. ". Utrem si pot in pržgem musko in poskakujem naprej mimo praprotov, vej, grmovij, potočkov mostičkov, k naenkrat v višini moje glave zagledam, sej ne da dobiš skor infarkt al pa 5 G-ijev v prsi in 3 min adrenalina, zagledaš premera 5m pajčevino gigantskega pajka. AAAAaaAAa!! (po spominu se mi zdi da je slo za tega pajka, kot ga vidite na sliki) Kva naj zdej!? Naj grem okoli potke, kjer bom še obral naslednjih 500 pajkov, ki se skrivajo pod mojimi nogami (takrat seveda pomislis na Sydney-Funnel-Web-Spiderja). Ok, z 10 minutnim pripravami, da bom šel mimo tega pajka, se odrinim z zaletom, kjer bi v trgovini lahko s tako hitrostjo mimo blagajne neopazno prihotapu 40 gig iPod-a in 3 laptope in 8 Dual-Core procesorjev za šalo. Potem je sledil še upajoč pogled za tvojim hrbtom, če je pajek še zmeraj na istem položaju kot prej. Ampak cela panika nastane, ko si s tekom že tako daleč od neljubega dogodka, da une pajčevine, kaj šele pajka ne vidiš več za tabo. Tako, da vsaka vejica ki se te je dotaknila tvoje kože si jo zamenjal za prijetne kosmate nogice navideznega pajkca. Ko ti na koncu le uspe ugledati prvo bajtico in za njo ulico se odahneš z:" Ok,I'm back in civilization." Po raziskavi in popvpraševanu tukajšnih meščanov na to mrgolazen je naslednji:" Naah, čim večji je pajek, manj strupen je. Najnevarneši so tisti, ta majhni in črni, k jih spljoh ne opaziš. ko te pič maš 5 min časa.."

P.S. (alenka, po tvoji zelji se lahko dogovorim, da prinesem en primerek k tebi domov)

Dan No. 45 (Reklame, reklaaamee...)

No pa da ne boste bral o Avstraliji samo iz moje perspektive, vas vabim da breberete se besedo al dve z Gregatove perspektive, ki se trenutno nahaja le piclih cca 800-900km stran od mene, v Byron Bayu, kjer se še zmeraj bori proti diktatorskem režimu in suženjstvu na Paoulovi domačiji.

Bogo dete je se zmeraj izgubljeno v cyber svetu, in da.. jaz dobra dusa so-človek in ljubitelj narave ter živali (predvsem kengurujev!), sem ga povlekel iz globokega brezna tegob ter neskoncnega tavanja v temi in mu postavil njegov prvi človeku prijazen blog.
Torej Vljudno vabljeni:

Gregorjev Blog:
gregasworld.blogspot.com

Dan No. 44

Takole bojo zgledal Jumbo plakati po celi Sloveniji. he he.

Dan No. 41-43 (Isto kot v Sloveniji)

Pa tukaj se mi isto dogaja kot v Sloveniji. Mislu sem da te "Murphy" spremlja le doma, ampak zgleda, da te tud tukaj. No, danes sem si cisto preprosto zazelel popoldanskega pocitka, saj veste tisti trenutki, ko se ulezes na kavc ali pojsteljo in prijetno zadremas za nekaj casa po obilnem kosilu, ali pa zaspis kar tako ker ti pase. No ponavadi doma, v Sloveniji, ko sem to navado prakticiral, sem vedno delal napako, ki me se vedno ni izucila, da si izklopim mobitel. Kajti vedno je tako: ko imas mobitel pri sebi, tako normalno, preko dneva, te noben ne poklice, noben ne odgovarja na tvoj sms, nobeden ne sprejema tvojih klicev itd. Ko pa se ulezes na kavc, in tik pred unim trenutkom, v uni minuti, v uni sekundi, v uni miljoninki sekunde k zadremas, zacne mobitel na ves glas zvonit zraven tvoje glave in te pojstla kot en vulkan izbruhne pokonc. Teb pa nc jasno. No in tukaj se ulezem na pojstlo z istim namenom za popoldanski dremez. Seveda, si mislim, kdo bo me zdej klicu tukaj v Avstraliji!? No in 1 , 2, 3, driiiiiiing!!! V istem trenutku, ko sem se prepustil lepemu pocitku je ze klical nekdo po telefonu. "Hello, Andrew? You left me a message?!

Every f.... time, I'm telling ya! Every time!

Dan No. 38&39&40 (Happy New Year!)

Ok, cist na kratko. Komaj prezivel (Po cca 13 urni voznji iz Byron Bay-a prsu ob 17:33 v Sydney, do Town Hall (Center) se z vso navlako prlazu do cityrail-a, skocu na vlak sel do "doma" se umil, razpakiru in koker so me se noge drzale odpeketal v center praznovat nov let).

Sele zdaj sem lahko vidu kok folka dejansko zivi v Sydneyu. Tolk gmote ljudi se nikol nisem vidu po Sydneyskih ulicah. Pred Opera House na miljone ljudi in to ze cez dan. Neverjetno. Jadrnice so ze povsod sidrale blizu Harbour Bridge. Na Bondi Beach se je odvijal Zur Leta z Basement Jaxx. Avtobusi in vlaki nabito polni. Jaz sem mogu pocakat na en vlak kasnej, da sem najdu prostor da sem lahko vstopil notr. Avstralsko novo leto zgleda nekaj takega: Vzames si piknik torbico, dekco in sampanjc, gres na travico se usedes in cakas na ognjemet iz Harbour Bridge-a. Preprosto kajne. He he, da prides do travice oz parkca tam ob vodici rabis prestopit recimo 2 avtobusa ali pa kaj takega. No tuki pa vidis sve i svasta. Folka mijlone k caka na avtobus. Ampak ni bilo prevelike panike. Ce si si ga na easy vzel, si pocakal na naslednji avtobus ali vlak, ki so vozili na vsako 2. minuto.

V sydneyu imajo 2 ognjemeta. Prvi ognjemet se je pricel ob 21h, ki je kao namenjen za tamale pamzlne, ki morajo iti zgodaj spat. Drugi ognjemet je pa glavni ognjemet, ki zaznamuje polnoc in prehod v novo leto. Ob tem se zaslisi hrumenje in vzkliki vseh ljudi naokoli. Po praznovanju novega leta, sem se okoli 2 ure pocasi odpravil na dolgo pot domov (glede na guzvo in promet). Moje oci so komaj gledale. Tako utrujen se nisem biu. No koncno sem se srecal se z drugim slovencem tukaj naokoli. Na poti domov skor zaspal na avtobusu. In ko sem prsu domov, sam da sem zagledal pojstlo - Paaaff- padu nanjo in v miljoninki sekunde zaspal.

Srečno in veselo in.... in...... etc..etc... novo leto 2007!

(Se opravicujem za slike, ki niso kaj bojda kvalitetne in izvirne, ampak baterije so ble ze cist na koncu. In moje roke so ga komaj drzale,, se bom odkupil nasljednic obljubim)