Dan No 36&37.1

Amm, ce se sprasujete, kje se dobijo Windows XP okolje.. (Fernleigh Road)

Dan No 36&37 (Surfing with tha locals and the last day of Byron Bay)

Aaa, spet komaj gledam v ekran in tipkam po tipkovnici, tako da bo ta post cisto na kratko. Zal je danes se zadnji dan, ki ga lahko prezivim v Byron Bayu, ker zvecer se odpravljam nazaj v Sydney. No koker velja za Slovenijo da je zeeeeeloooo majhna pokrajina, velja za Avstralijo da je zeeeellooo velika pokrajina. Tako, da bo moja voznja do Sydneya trajala celih 14ur. Kako odlicno! Drugace, smo se dones spet odpravili na surf check. Najprej smo se odpravili na Broken Heads, in videli, da plaza ne dela. Nobenga swella. Za Wreck Beach smo ze od prejsnega dneva vedeli, da je tam eno sranje, tako da nam ni ostalo nc druzga kot it na Tallows Beach, kjer se nekako delujejo valovi. No ko se pripeljes do parkinga plaze, in odpeketas bos z surfom v roki do mivke, se dejansko opeces takoooo hudo po nogah, tako, da hoja po zerjavici v primerjavi s tem vrocim peskom je kot hoja po parku. Sonce tako nabija, da se mivka tako peklensko segreje, da sam laufas k norc do vode.
No, ko ti uspe in prezivis dolgo pot do vode, se v vodi nagnetejo vsi "Gold Coasterji", k pridejo furat v Byron Bay, ker sam tukaj je skozi celo sezono najbolje ugodno za surfat. Ker je Surfer's Paradise na Gold Coast, se clovk sprasuje. zakaj se ne fura tam v Surfer's Paradise, ce se ze mesto tako imenuje.

A: Surfer's paradise?
B: Naah, there's no surfing, it's a crap!
A: Why is it called Surfer's Paradise then?
B: It was a "surfer's paradise" before crap. Now it's just crap..

Dan No. 37 (night life)

Tukaj v Byron Bayu se lahko kadarkoli odlocis, da prezivis vecer tudi z odhodom v klube, bare, parkce ali plaze. Ker se bliza novo leto, so ulice tukaj zelo polne in bolj "zive". Ker je to bolj tako hippijevsko mesto, se lahko na vsakem vogalu ustavis ob igranju akusticnih kitar ter spremljavi 60's in 70's melodij. Druga stvar, ki je pa tukaj v Avstraliji poplarna je pa nic kaj drugega kot didgeridoo. Instrumentalisti si postavijo v ozadju nek tehno drum transe beat podlago in poleg nje ustvarijo svojo melodijo z didgeridoo instrumentom. Nekaj takega kot je vceraj zgledalo tole, kar vidite na sliki. V ozadju je bil se postavljen projektor, na katerem se je odvijala animacija v ritmu glasbe. Zelo simpaticno in zanimivo. No ta glasba nam je ustvarila vecerno vzdusje ob nasem klepetu na klopci v parku, v katerem smo dobili opomin od policije, da je prepovedano imeti steklenice alkohola ali sploh ga piti na javnem mestu. Njap, tak je zakon. Tukaj je tudi navada, ko kupis steklenico alkohola, jo moras oviti z papirnato vrecko, ces da ne bi otroci videli kaj prinasas v roki. Ko se je nas klepet zakljucil smo premaknili nase lene riti in se primejali do kluba, ki je to noc gostil DJ Kenny Ken-a. Na sreco se je klub zaprl ob 3h zjutri, tko da mi ni bilo treba vegetirat kot ponavadi v Ljubljanskih klubih, kjer traja vsa zadeva celo noc do jutranjih ur.

(Od leve proti desni: Nora, Paul in Riecke)


(Le kdo zivi v tem kombiju?)

Dan No. 36 (Paul's farm)

No ker nimam o cem pisat, bom danes malce pisal o Paulovi domaciji. Paulova domacija se nahaja v Firmleigh Heads, ki je oddaljeno 20km od Byrob Bay-a. V tej prelepi hisi trenutno bivamo nas gostitelj Paul, Grega, se en Paul iz nemcije in jaz. Vsako jutro, ko vstanem zacne ta nemc na vsezgodaj nabijati nemski hip-hop z teskimi bass-i, tako da ti kmalu rata slabo in zgubis ves tek za zajtrk, drgace je pa full uredu clovek. Vsake toliko casa pride se kaksn gost iz nove zelandije ali pa avstralije. Ponoc, ko se zveceri ze zacne oglasati nocno zivljenje. To zgleda tako, kot da bi en pritsnu na "power on" gumb. Recimo tko do 20:15 tisina, potem pa kr naenkrat v radiju 30m se dvigne sum crickov, pajkov, netopirjev kac, zabic, misi, nocnih ptic, scurkov in nevem koga se. Ucer k smo gledal TV, se je zaslisal totalno brutalen zvok, toook naglas, da si mislu da se bos pod vsak kavc k je bil najblizji od tebe, skril pod njim in tam prespal celo noc. In ko smo sli vn pogledat, nam je Paul razlozu, da je to bila tale zival. Ok, lahko da na sliki zgleda prijazno nedolzno bitje ampak oglasa se pa tko brutalno agresivno, da med tem dozivis 5 infarktov in 8 G-shock-ov. No da ne omenjam se skakajocih mravlj, k jim pravjo "jumping ants", ki te znajo ornk pict k skocjo dva m visino in te brutalno napadejo :) Da pajka, ki si vsak vecer plete mrezo zravn nasega vhoda ne omenjam. Ampak zjutraj, ko se zdani pa svet spet zgleda cisto drugace.

Dan No. 35 (doma pri Paulu)

Jaoo, zakaj ko vpises v google "most dangerous snake in the world" ali pa "most deadliest spider in the world" dobis vn rezultate kot tole. Kjer sta prvi dve na vrhu lestvice iz avstralije (se posebej Brown snake, ki je bila videna tukaj nekje okoli). In Web-funnel Spider - to je samo ena vrsta, potem so iz te vrste poimenoval se the Sydney Web Funnel Spider, ki zivi samo v Sydneyu.

No, ta blog je nastal, ko je nemc zjutri zacel vpit Paulu:" V moji sobi je pajek!! AaaaaAAaaAA !!! prosim, a ga lohk umaknes!! Lohk mi das najvecjo kaco notr v sobo, sam ne mi dat pajkov". In potem je Paul rekel:"Hoces kaco? Ok, sam napis v google most deadliest snake in the world, he he"

Kje je sploh se varno? V vodi? Na suhem? V zraku?

Dan No. 33&34 (Byron Bay)

(jebemu, tale post ze drugic pisem, ker se mi je sesul cel racunalnik..aAaaAAAa)
Ok, kje smo? V Byron Bay-u! Malo mestece na najvzhodnejsi tocki avstralije in hkrati mecca za vse surfarje, postopace, popotnke, hippie-je, ganja-potrosnike in lokalne avstralce. Ce zaides v Byron Bay, se je treba ustalit tukaj za par dni, da se odpocijes od napornega potovnaja. Na rtu Byron se nahaja svetilnik, pri katerem se lahko ozres na levo in na desno plazo pocekiras kje piha off-shore, ter se z surfom v roki odlocis katera stran ti bo bolje odgovarjala. Samo nevem zakaj hudica tukaj v avstraliji vedno piha on-shore??!! No vsaj Kite-surfarjem to prav pride. Otok, ki ga prikazuje spodnja slika je otok Julian Rocks, kjer naj bi se pripetil Shark attack, ki je zahteval eno zrtev. Not good , noooot good. Z gregorjem trenutno bivava pri nekemu lokalcu Paulu, kjer si delimo hiso se z enim nemcem in dvema nemkama. Narava je tukaj prekrasna, se posebej ko se zveceri imas prekrasen razgled na kristalno zvezdnato nebo, kjer sem sele zdaj dojel, da tukaj se ne da in ne da videti velikega voza. ker smo ocitno tako dalec na juzni strani, Se pa da presenetljivo videti South cross oz. Ampak te avstralci te tako strasijo z zivalimi (smrtonosne kace, pajki, giant mravlje z dvo metrskimi klescami itd.), ki bivaju tukaj, da ko zelis zvecer na wc, samo da se zaslisi majcen sum v grmovju ze zacnes podirati rekorde na tek na 100m proti svoji sobi. Aja pa se to!! Da ne pozabim, bojda stanujemo priblizno 5 km stran od rezidence Paula Hogana! Ne morem verjet Paul Hogan!!! Tukaj baje biva v svoji vili, kateri je dal posebej izvirno ime: Paul Hogan Vila. Tako da se bo treba kdaj k njemu na caj povabt.
Poleg tega je danes bozicni praznik, in vse kaze da je danasnji trend na plazi kopalke in bozicna kapica. How weird?! :))))

Dan No. 30&31&32 (Off we go)

Ok, da se na hitro javim, koncno sem prisel do malo bolj hitrega neta. Po napornem dvo dnevnem izletu po Brisbane-u, sem se napokal na vlak in se premaknil na Gold Coast, kjer sem se koncno srecal z Gregatom. Po mescu dni zopet slisim slovenski jezik!!!! Jeeeeee!!! In se pogovarjam v slovesncini. No se vecje presenecenje je bilo, da je grega spozanl gospo Joan, pri kateri sva jedla in spala za tri dni, tako da sem lahko okusil pravo avstralsko mescansko zivljenje. Tale post je pa se posebej posvecen Gospe Joan, ki je bila najina "babica" celih tri dni. Steje jih 77 let in igra na orgle v cerkvi, ampak brez skrbi, ni naju gnala ob nedeljo v cerkvo in vsak dan bicala pri vecerji ce nisva molila.

No poleg tega, se na tukajsnih plazah najde tu pa tam kaksno stevilo "modrih steklenick" ali tako imenovanih Blue Bottle Jelly fish. In seveda, ko se zopet zelis informirati pri avstralcih, kako je kaj s temi zivalcami, dobis odgovor nazaj:

A: Yeah, well. they just stung you, so you got paralized, or even get a hart attack, basicly you can't breath for 15-30 minutes. It depends how alergic are you. But you know, all beaches has life guard. So, if you get stung just wave your hand, Life guard will see you and he'll wave back at you..

B: Thanks...

A: No worries. mate..

Dan No.28&29

Ahh.. Back to Australia.

Prispel sem v Brisbane ob 23h, se priguzil z celo navlako prtljage na avtobus in se komi prplazu do hostla. Vic dneva:

A: Tukaj je vas kljuc, zravn imate kuhinjo na koncu hodnika, spodaj bar in ne smete imeti nobene pijace ali kakrsnekoli hrane v svoji sobi
B: Huh? Amm.. Zakaj pa ne?
A: Zarad scurkov..
B: !?

Dan No. ...18&19&20?

Za naslednjih 6 dni bo ta blog neaktiven, zato se odpira kratek blog na naslednjem naslovu:

http://leviant.blogspot.com

BULA!!!

Dan No. 16&17 (Avstralska Kulinarika)

No pa je spet nedelja naokoli, kjer sem mel priložnost okusiti "tradicionalno" avstralsko kosilo. Avstralsko kosilo ni nič dugega kot pripravljeno meso na žaru. Vendar, da ne gre za čevapčiče, ražnjiče, pljeskave, kebabe ali vse mešano ampak ge za pečeno kengerujsko meso. In je bilo kar okusno. Sicer pač ja vem, da so kengeruji čudovita bitja in tako dalje. Ampak tako lahko tudi rečem za vsakdanje govedino, piščance, purane in kokoši, ki jih jem. Ok zdaj pa h receptu: za avstralsko kosilo je potrebno le en žar, balkonček in pivo in to je to. Zravn si še spečeš pomfri, papriko ali paradajz ter povabiš svoje najdražje, da se ti pridružijo pri jedači. Žal sem pa še vedno obtičal doma, ker na Blue Mountains bojda še zmeraj divjajo požari. Ehh,.. Jutr se grem zopet kratkočasit v kakšn shopping mall (kjer bojda moram kupiti se preostale 3 darila za gospo Vančetovo). A ste slišal, ampak tle majo izraz za "mall walk" ali "walk mall"?

Edit No.1: Wooohooo, po dnevniku je blo obvestilo da bo jutri swell 1,5m surf's up!

Dan No. 15.1 (bus driver drugič)

Tokrat ne bom kritiziral karakteristike strokovne voznje mestnga avtobusa ampak nove navade, ki jo moraš uporabiti za uporabo javnega prevoza. Kot normalen pešečnjak sem čakal na avtobus, kar pomeni, se usedeš na klopco in čakaš, da pride avtobus. (da ne omenim glede klopic na postaji, tukaj so klopice postavljene v kontra smer. Se pravi, ko sediš, gledaš v izložbe in ne na cesto!? Tako, da se vedno usedem na koncu klopce in gledam vzporedno z cesto.) Po podzavestnem protokolu, počakaš na prihod busa, vstaneš in se napotiš na avtobus. V tem primeru zopet avtobus WROOOOOM švigne za milimeter mimo tebe in se ustavi 20 m naprej. Skozi šipe avtobusa se zopet opazi peščica ljudi, ki se po vseh štirih pobirajo iz tal ter iščejo ostanke svoje trenutne prtljage raztresene po avtobusu. Prestrašen in zafustriran se hitro popokam in zlaufam, do avtobusa in skočim gor. Pokažem karto, ko mi šofer spet neki zamrmlja v svetlobno hitri avstralski angleščini.

B: blablsflkadlvbllkjkdlka....
A: Excuse me?
B: You suppose to show the signal?
A: Signal?
B: yea, yea the signal.
A: Mi mi?
B: No, you stoopid! To wave your arm! You can sit all day on the bank ... but show me the signal when I arrive.
A: A-ha! Got it! :)

Dan No. 15 (Palm beach)

Another day, another beach! Tokrat sem se odpravil na cisto severno konico Sydneya, za katero sem potreboval od 75 do 90 min voznje z mestnim avtobusom. Ampak, ko se le priguzis, do ciljne plaze (palm beach) se ti vse povrne, ko doziviš en prijeten mir od mestne gneče. Ali pa je to bil samo taprav trenutek, ko so vsi ljudje bli v pisarnah, trgovini, na sestankih, v šoli, na faksu, v tovarni, na tržnici ali pa doma na fotelju. Na dolžini 2-3 km prijetne mivke, si lahko poiščeš svoj kotiček in si nameniš trenutke popoldanksega spanca. Swella tokrat še zdaj ni bilo, v vodi je bilo namrec sicer opaziti le dva surfarja, ki sta se trudila ujeti naključne valove, ampak sta tudi v kratkem odnehala. Videl sem pa na novo korisnto stvar kite-anja. To kar sem vidu sicer ni bilo Kite-Surfanje ampak bolj Kite-bodyboradanje. Preprosto vzameš Kite (vendar ne 11-tko ali 14-tko) ampak bolj manjši kite. Z njim odčofotaš malo bolj v globino vode. z sabo maš bodyboard. Ko se ustaviš na neki točki, si hitro postaviš body board pod sabo in zasurfaš do obale. Praktično za ta "ne-močan" veter. Poleg praženja pod tenkim ozonskem plašču, imaš možnosti da si pogledaš še kopico bogatunskih vil po katerih je plaža sploh znana. Tako, da če slučajno kakšn Mitja bere ta blog, tuki je tvoj business zate, to je to ;) Vile ob obalah, vile na kolih, vile v dzungli, vile na hribu, vile ob bazenu ali bazen ob vili, vila z teraso...skratka sve i svašta. Plaža je bila tudi snemalna lokacija za Avstralsko limonado "Home and Away" in tudi planirana za "baywatch". Med vilami, se pa tudi skriva neka rezidenca, kjer se bojda pride vsake tok časa odpočije Nicole Kidman od svoje trudne kariere.

Dan No. 14 (kangaroo)

Dobrodosli spet v kotičku za male živali. Tokrat se je bilo treba spravit na obmestni vlak in se napotiti na 45 minut dolgo voznjo iz tukajšnega prebivališča. Tokrat se šele danes zavedam, kako je Sydney res širok/velik/podolgovat ali karkoli že. Ko se spraviš na mestni vlak se še posloviš od zadnje centralne postaje in se normalno namestiš udobni vožnji do Blacktowna. Ko se končno pripelješ do željene postaje, šele takrat občutiš kok je tu v bistvu nadnormalno bolj vroče kot ob morju. Torej v Featherdale wildpark si lahko ogledaš končno malo več kangaroo-jev kot jih premore Sydney naspljoh. Lep parkec z nativnimi živalcami ti spet malo popestrijo in skrajšajo popoldanske urice. Še zmeraj pa nisem našel ustrezne vrste ptiča, ki se mi dere iz grmovja ob mojem oknu ob jutranjih urah.

(Albin Kangaroo?)


(tega sem ze nekje vidu? Star Wars? Ja ja...)

Na poti nazaj do postaje sem se sprehajal po ulici, kjer si lahko opazoval mirno soseščino in prelepe tipične avstralske hišice z svojimi prikupnimi verandami. Amapk nevem zakaj, sem imel skos občutek da so vse hiše bile zapuščene, vse rulete dol, vrtovi nedotaknjeni, časopis pred vrati..itd. Vendar avtomobili so bili še vedno tam. Po nekaj minutnem sprehodu sem obstal ter pomislil (caki, caki, kdaj je pa Alenka parkirala tukaj svoj avto?)

Na popoldanski vožnji nazaj, sem še poslušal nadobudnega veseljaka, ki si je na vlak privlekel miniaturni ročni radio in zavriskal ob vsakem vzkliku nesporednega poročanja kriketa. Še zdej mi ni jasno, pa kaj je tako zanimivega pri tem kriketu? Palica in žogice? How Awsome!

Dan No, 13 (China)

Ahh.. če ste skeptični in neodločeni, da bi šli na kitajsko, pride kitajska do vas.


(Chinese Garden sredi Sydneya) poleg tega pa tukaj ne morete zgrešiti kitajske prehrane iza vsakega vogala...

Dan No. 11&12 (night life)

Tukaj prostora za ponočevanje očitno ne zmanjka, po parih razgovorih sem nekako ugotovil, da vsi priseljenci in tudi domačini primerjajo Sydney z Londonom z perspektive nočnega življenja. V soboto sem se udeležil praznovanje 27. letnega kolega Peter-a. Ki pa tudi govori in razume makedonsko. Jp, kr par jih je že tukaj. Skratka, po deževnem dnevu smo se zbrcali iz stanovanja , vzeli RailCity in odpeketali v center kjer je dotična oseba praznovala rojstni dan v svojem stanovanju prakticno skoraj v golem centru. Če si nekako predstavljam, je to bilo tko, kot da bi imel stanovanje na Manhatnu. Flat je biu kristalno spedenan, nov, čist, svež in pomoje dragocen biljone avstralskih dolarjev. Ampak po razgovoru lastnice in lastnika (Peter) gre tukaj za neke zadeve, ki se da zmutit za neke posle, k ti drzava nekaj da, in ti njej neki delno povrneš, pa ti ona spet neki zrihta in ti njej se zopet nasmehneš..itd itd. Rojstni dan tukaj zgleda precej isti kot pri nas. Druščina se zbere, nazdravi z različnimi kombinacijami pijač (glej sliko), nabije musko, pade v debato, si zvija različne substance, fotografira, pleše in še kaj. Vendar tisti večer sem prišel v druščino totalno zaspan, zategnjen in asocialen. Tako, da sem hitro spil dva piva, da sem se lahko zlil v kakšen pogovor. Tam sem se vodil pogovor z neko žensko (in spet poslušal to avstralsko angleščino, z hitrostjo 350 km/h, da sem lahko ulovil le posamezne besede), ki se je preselila iz Londona v Sydney in sedaj živi zunaj mesta z hčerko in možem itd. Ker je imela nenavadno izoblikovan trebuh, sem hotel postaviti vprašanje:"ali ste noseči?". Vendar zaradi varnostnih razlogov, ga sploh nisem izustil, ker bi moja napačna opazka posledično povzročila ene dva zalimana udarca okrog kepe (češ, kva? a zgledam tko debela? Kaj a sem ti debela al kva? Jebu mater?!) itd. Potem sem spoznal še enega lokalca, ki mi je razložil približno par zadev o pijači, tako, da pivo, ki sem ga cel večer komzunmiral je imel rang le "middle class". In še informacija za pivo v 0,5L steklenici ali kozarcu da bo treba odšteti kar do 6 ali 7 AUD v nočnih klubih in lokalih. Glede voznje domov, je pa to mesto precej poskrbljeno z taxisti, octino kazni za voznjo pod vplivom alkohola so verjetno izredno velike.

Dan No. 11.1 (the push button)

No še ena stvar, ki se jo še opazi pri avstralcih. Torej, gre za predvsem vsakdanji sistem, ki se jim reče hoja čez cesto, prečkanje čez cesto oz. karkoli že narediš, da ubereš pot čez zebro. Ok, tole kar vidite na sliki je zelo običajna naprava, ki nima nič kaj drugačne funkcije kot naša naprava prišvasana na steber semaforja. Kot normalno, pridemo do prehoda, pogledamo na semafor, za avtomobile teče normalno zelena luč, promet divja gor, dol, levo, desno itd. Pritisneš na tipko, da gre signal do semaforja oz, karkoli se že zgodi v tej majhni elektronski skrinjici/napravi in čakaš na zeleno luč. Ko se prižge zelena luč za pešce, elektronska naprava spusti nekakšen zvok ali alarm oz nek signal, ki ti da vedeti da je prehod čist in da je zdaj prišel čas ko, je treba prečkati cesto. No pa se vrnimo malo nazaj zopet. Da ponovimo vajo. Pridem do prehoda, pritisnem na gumb in čalam, razmišljam o onem in tistem, gledam promet, poslušam mp3 player, praskam se po žepih, ogledujem stolpnice.. itd. Pride druga oseba, nek mimoidoči in seže z roko do gumba in začne patetično in živčno udarjati ter zabijati na gumb, tok da semafor skoraj eksplodira. Ok, si mislilm (uredu ocitno se človeku mudi naprej, slab dan ima in bi želel čim prej prečkati cesto). Ko elekrtonska naprava komaj preživi masivne udarce, se prižge zelena luč in se odpravimo naprej čez cesto. Dalje, pridem do drugega prehoda za pešce. Podzavestno pritisnem na gumb in čakam, in takoj za mano pristopita dva avstralca, nakar eden od njiju se zopet približa, nagne h napravi ter začne histerično in agresivno pritiskat, tepst in zabijat ubogo napravo, tok da se skoraj semaforski drog zamaje in raznese vse možne žarnice na križišču. ( Ali je torej možnost, da se kej prej prižge zelena če se 1892 krat pritisne na gumb?). Grem dalje do nasledjega prehoda za peščce, želim zopet pritisniti na gumb, ampak gumba več ni blo. Naprava je bila brez gumba, ki pa je zgleda nekam neznano kam odpadu stran.. No ko sem opazoval svojo sestrično Eleno, ta niti ni glih porušla semaforja, ampak bi ji lahko ocenil, da je naredila vsaj ene 15 udarcev na tipko preden se je lohk prižgala zelena luč.

Dan No.11

Evo pa sem se malo zacel zafrkavati z Blogger Beta. Malo vizualne sprmembe. Mogoce bo oblika ostala tako ali pa bom prešaltal na staro obliko. Malo za intermenzo.. Upam da vam je všeč. Lahko pa nardimo voting? Pa še vreme: zunaj dežuje... :))

Ali vam je nova stran boljša?

Yes No

Dan No. 10.1 (Broadway Bar)

Samo da se izvlečem iz te zmešnjave v katero sem se totalno zapletel. Prestavil sem kompleten blog in blogiranje na Blogger Beta, kar sploh nevem zakaj je blo to dobr? In kaj je spljoh tako novega v Blogger Beta razen vizualne posodobitve? Vse zgleda še bolj zapleteno. Torej, kot lahko opazite sem fotoaparat spet pozabil doma, tko da se boste žal lahko zadovoljili le s to slikico. Kar pa vidite je pa nekakšen logo Broadway Bar-a, ki se nahaja blizu centralne železniške postaje. Broadway Bar bi tu veljal kot Ljubljanski Orti-Bar. A! Da ne pozabim! It's official! Torej gospe in gospodje. Kot ste se dolgo sprasevali za pivo? Cena? Za pivo (in ce se ne motim nisem bil postrezen z kriglo ali pa katerimkoli drugim kozarcem, ki premore 0,5 l, temvec na uč, bi rekel 0,3/0,375l, mogoce moogoce 0,4l sam definitivno ni bilo 0,4L.. ) je bilo treba odšteti 3,80 AUD. Da si boste bolj predstavljali pride 540 SIT za malo pivo. Jutri bojda grem na Oxford Street, tako, da vam lahko posredujem cene se iz druge lokacije. Ob zaužitju dragocenega piva se je trenutno odvijal v dotičnem baru eno nadstropje višje koncert z vstopnino 10 AUD. Neki lokalci The Suitable Few (pred kratkim posneli videospot in EP) z dvema predskupinama. Vrleli punk mladež se je kopičil in vsake tok časa nabiral pri vstopu. Žal pa sam nisem mel dovolj energije in prave družbe, da bi si še jaz ogledal urbano lokalno skupino. V bistvu po komadu sledeč niso bili tako slabi. Ampak vročina na ulici je bila neznosna. In jaz oblečen v superge, dolge hlače in adidas jopico mi res ni bilo do nadaljnih avantur. Danes temp do 38C a jutri napoved 21C ?!