Tokrat ne bom kritiziral karakteristike strokovne voznje mestnga avtobusa ampak nove navade, ki jo moraš uporabiti za uporabo javnega prevoza. Kot normalen pešečnjak sem čakal na avtobus, kar pomeni, se usedeš na klopco in čakaš, da pride avtobus. (da ne omenim glede klopic na postaji, tukaj so klopice postavljene v kontra smer. Se pravi, ko sediš, gledaš v izložbe in ne na cesto!? Tako, da se vedno usedem na koncu klopce in gledam vzporedno z cesto.) Po podzavestnem protokolu, počakaš na prihod busa, vstaneš in se napotiš na avtobus. V tem primeru zopet avtobus WROOOOOM švigne za milimeter mimo tebe in se ustavi 20 m naprej. Skozi šipe avtobusa se zopet opazi peščica ljudi, ki se po vseh štirih pobirajo iz tal ter iščejo ostanke svoje trenutne prtljage raztresene po avtobusu. Prestrašen in zafustriran se hitro popokam in zlaufam, do avtobusa in skočim gor. Pokažem karto, ko mi šofer spet neki zamrmlja v svetlobno hitri avstralski angleščini.
B: blablsflkadlvbllkjkdlka....
A: Excuse me?
B: You suppose to show the signal?
A: Signal?
B: yea, yea the signal.
A: Mi mi?
B: No, you stoopid! To wave your arm! You can sit all day on the bank ... but show me the signal when I arrive.
A: A-ha! Got it! :)
1 comment:
I'll show you tha goddamn signal! You better watch'out boiii! :)
Post a Comment