Dan No. 10 (true local)

Dons sem se spet zbudil v tropu ptičjih glasov iz vsepopvprek obsegojočega grmovja z dodatkom vreščanja sosedovega pamlžlna! Ampak, ker je bilo že v zraku čutit poletni pridih, se je bilo treba brez obetavljanja zbrcati vn iz stanovanja in se usmeriti proti Manly Beach, kjer sem lahko krstil sebe in moj včerajšni kupljeni wet-suit, ki sem ga zbrskal nekje v 5. nadstropju Westfield blagovnice. Skratka, Westfield je neki kvazi BTC v okrožju North Sydneya v kateremu takoj ko stopiš v mall si obkrožen z okusnimi shushi, thai, kebab, burger, asia bari. Za wet-suit je bilo treba odšteti kar 124 AUD. Če preračunamo v SIT pride tam nekje okoli 18,600 SIT. Kupjeni Wet-Suit se pač glih ne more primerjati z RipCurl ali pa Bilabong (cena 579 AUD, yeah right!), ampak za silo bo cist OK. Skratka, ko se spet po adrenalinski voznji avtobusa prebiješ (lahko se tudi odločiš za varnejšo opcijo in se najprej odpraviš v center na Circural Query, kjer se povzpneš na trajekt in odrviš proti Manly 30 min) do oceana, odrviš naravnost proti plaži. Danes je bilo veliko bolje, večji valovi, ampak še zmeraj brez on-shore ni šlo. Hitr sem pritekel do vode da si razkužim svoje noge ter okusim temparaturo vode, kar je bil to takojšen znak "za wet-suit bo!". No politika kopanja je tukaj seveda podobna kot v franciji, le da tukaj ne plavaš med rdečimi zastavcami amapak rumeno-rjavimi?! z dosti manjšim razmakom kot v franciji. Grem nemudoma po surf, kjer sem se zadovoljil z NFS dilo, samo da sem se izognil veslu od BIC-a. Skratka, takoj po prvih minutah paddle-nja v line-up sem seveda prišel do dejstva, da je moja kondicija pod nulo. Vali so se spet vse poprek lomil, kar je biu seveda posledica vetra. Tok je biu precej močan, da te je vlekel z leve proti desni. Vsake toliko časa se je iz zvočnikov zališal neko avstralsko blebetanje, naj se poberemo stran od bližine cevi ( sredi plaže so bile napeljane neke cevi v vodo, kar je veljalo za nevarnost, če si se gibal blizu cevi ). No začudeno že takoj na začetku sem obrnil dilo in poka prvi val sfuru v desno - Kristalno čista začetniška sreča, no kar je potem sledilo,so bili le še poskusi duck-dive, pa turtle-dive pa nevem kva se, da si spet pršel v line-up in se spet sesul, zaradi porabe preostale kondicije, ki si jo še mel skrito v najbolj zakotnih predelih mišic. No, ko sem se spravil iz vode pa zopet slišim Avstralski naglas preko zvočnikov:"May I have your attention please, Blue-Bottles are on its way! If you get stung, keep swimming out of the water, remove tantecles and put your anaesthetic spray or report immidiately to your local safe-guard.." Za tiste, ki še niso seznanjeni z Blue Bottle Jellyfish, si lahko preberete kaj vec o tem tukaj.

Ob vrnitvi surfa še vprašam, kako je z Blue Bottle-i?
In on mi odvrne:" Naaah, ni panike., mal te uzge.. ni frke model.. a te je ze kdaj uzgala?",
"Ne se"
"Ahaaaa I see, well, you'll feel awsome pain, mate"
"Am,.. hvala..bye"
"No worries, Have a great one.."

Ampak nekega Kite-surfarja, ki je nadebudno slalomiral med surfarji ga to ni motilo.. (no worries, mate)

Po spakiranju mokrega wet-suita in brisače ter drgnjenja peska iz vseh žepov možnih na tvojih hlačah, me je še kot vakum vsrkalo v surf štacune, kjer sem najdu zame popolno RipCurl surf dilo z sanjskim shape-om in dolžino. Cena? 700 AUD (povejte kdaj me lahko infarkt?) Kje se pa najdejo šejperji tle v Sydneyu je pa zaenkrat še neraziskano.

Dan No. 9.1 (Bondi Beach)

Ko se počasi a neutrudno skoraj znajdeš v tej prevelki zbirki mestnih avtobusev in ko se po pol urnem guzenju po Oxford Streetu le prebiješ do oceana, te dotični avtobus št 333 ali št 380 pripelje na surf spot številka 2 - Bondi Beach. Bondi beach je ena ali pa edina največja od vseh plaža Sydneya, potem jim sledijo le še manjše plaže, ki so za pol ali pa tri četrt velke kot Bondi. Velja se preoblečt tam blizu paviljona, kjer je bojda priporočeno da si spraviš stvari v lockerje, kokr šravjo da v višku sezone spizdevajo dragocene stvari iz plaže. Ko si enkrat namažeš dilo, se odpraviš čim bolj v desni kot plaže, ker tam se delajo najboljše linije. To opaziš tudi tako, da vidiš tam največjo gnečo ob lepih dneh, ko so pogoji najlepši. Danes so bli pogoji najslabši. Pihal je najhujši on-shore kokr je lahko bil. Pesek ti je butal v oči, kosti so se tresle. Še v Sloveniji je blo zihr toplej. Ampak Avstralce to očitno ne moti. Po opaženju sledeč je izgledalo za njih kot eden izmed ostalih normalnih dnevov, ko se pridejo sončiti na pomladansko-poletni dan. Kot kaže slika, linij ni bilo, spet sama pena, ceu razfuk in tu pa tam mogoče kakšen uspelo izoblikovan valj, ki so ga lokalci lahko spretno izkoristili.

Če se pa naveličaš surfanja, si iz ruzaka odpneš svojo skate-dilo, obuješ ta nove DC-jevke, za katere si fuknu pol plače v obsessnu in se odpraviš na bondi skate park ali obratno. Ob pauzi ali pa ob koncu dneva vzameš avtobus nazaj, ter se ustaviš v Bondi Junction, kjer zaviješ v shopping center, da si zbulš oči, ko vidš nenormalne cene v tamkajšnem quicksilverju. Ponudba je velka in široka a cene me pa žal ne zanimajo. Za dolgi wet-suit naj bi odštel 300 AUD? Ja waldaa... Surf dile sploh gledat nisem šel. T-shirti po 45 AUD. Kapce po 23 AUD in tako dalje.. Če pa hočš se it na kakšno bolj pocen varianto, greš takoj na tekoče stopnice en štuk višje in zaviješ v neki kvazi Dequatlon in si lahko poiščeš wet-suit za 124 AUD. Pršparaš za nekaj AUD in se z ostankom nahraniš na nasljednem Sushi-baru za vogalom.

Dan No. 9 (QVB)

To kar vidite na sliki, tako zgleda Sydneyski maxi market ali pa neka različica Name. QVB (queen victoria building), ki se nahaja v samem centru mesta, in če je tvoj pra-pra-pra-pra ded pomagal lopato vihtet v 18 stoletju ko se je to gradilo, bi veljal tukaj za prav zelo uglednega meščana. No na sliki se vid, da stojis na nekem drugem nastropju, kjer si lahko nehote privoščiš kaksno kavico ali zajtrk ob številu barčkov, ki se razvrščajo od začetka do konca balkona. Bognedaj da ti ne pade kaj iz rok, kakšna vilca, še slabše kakšn nož čez ograjo (v mojem primeru fotoaparat), kjer se lahko kakšnemu japoncuali indijcu spodaj zapiči (upamo) med njegova stopala, se spotakne, si popravi suknjič in odpeketa dalje. Ko se ti pogled ustavi v pritljičju te božično-novoletne okrašene stavbe, se pot še nadaljuje v spodnje kletne etaže, kjer se lahko vključiš v mrežo podzemeljskih železnic. Ko pa si že naveličanja štacun in zajtrkov, se usmeriš proti izhodu stavbe in se kmalu zaletiš v vse katedrale, ki te obdajajo na vse možne strani.

(I wont!)

V primeru, da ti primankuje moči in energije se pač lahko odločiš za krajši počitek, kot si ga je izbral tale gospodič.

Da si sivo okolje zamenjaš za zeleno, je dovolj stopiti dve tri ulce stran in takoj si organiziraš postanek ali sprehod skozi Hyde Park, kjer si je danes neka anonimna oseba, ki ima ocitno identiteto jezusa, odločila, da pusti na vsaki klopci posebno sporočilce.

Dan 8.2 (Bus Driver)

Skratka, Ko se ponavad vozš z avtobusom, mislm, da ne bom zgubljal besed zgleda precej preeecej isto kot tole. Mislm, faaak!? Tole gre takole: Ko se bližaš postaji, vidis da je čas da lepo vstaneš se pripraviš (daš torbo na rame, se umakneš starejši osebi da pride pred teboj pred vrata, nevem zapreš časopis ali knjigo, ki si ga prebiral, ugasneš walkman, iPod, diskman....whatever) in tist moment k vstanes, to je recimo 200m pred postajo, se pricnes na izi premikat in postopat proti izstopnim vratom, no ko je avtobus 15 m pred postajo, mislm!?, takrt šofer, peesda k da bi si zlil 100 hektalitrov cementa na zavoro, zabremza, da si v istem momentu horizontalno z nogami v zraku, kjer se z rokami držiš (če ti uspe pravočasno) za najbližji drog. Nekako tako kot v Sci-Fi filmih, k se v vesoljski ladji razbije steklo in zacne ves zrak v vesolje uhajat, med tem se pa vsi da bi se rešili prijemajo za neko najblizjo oprimljivo stvar da jih ne odnese. Potem ko se vsa zadeva umiri (ko se avtobus koncno ustav, doseže hitorst -0,5 km/h) si pobereš vse stvari ki so se naokli raztresene po celem avtobusu, se popokaš in stopiš dol po stopničkah, kjer si tipaš a si mogoče kje kakšn čevelj pustu na prvem zicu tik za šoferjem.

Dan 8.1

Še več iguane (Sydneyskih martinčkov).



Ampak te žal lahko srečaš sam v živalskem vrtu, ki ti prec spizdijo pred nogami še preden utegneš vzet fotič iz žepa (ampak sej se ne bi rad hvalil seveda, meni to uspe ;)))

ampak zato pa dobiš tablo (slika spodaj), ki ti lepo opiše kaj se lahko priplazi k teb ponoči na dom. Nevem zakaj me ta tabla nervira!!!


No skratka, od Taronga Zoo poleg zanimivega divjega sveta avstralije, lahko rečm da so se najbl zvezdniško obnašal tigri in levi, k se jim ni dal repa niti za milimeter premaknt, kaj sele sebe.


Ampak obljubim da te pridem enkrat ponoč vn spustit. K nimas kej tle iskat.

Dan No. 8 (flaaaat)

No koncno mi je ratal pridt do morja. Ko se prebijes skozi 4 pasovnice, 5 pasovnice, 6, pasovnice , dvonastropne pasovnice, tro nastropne pasovnice.. ok mal pretiravam, prides do Sydnejskih plaz. Prisel sem sam do Manly Beach, in pogledam valove...well.. flaaat. Ampak nic za to. Mislm k da sem pro-surfer da ne grem v vodo ce niso 4m tube!? Tko da, take razmere kot zgleda (1m do 1,2m val) bo cist vec kot dovolj za prilagoditev novega surf okolja. No ja, pa se to, sem si rekel da walda tle ni sans da vidm unga hloda od Bic Surfov, in poka iz prvega surf shopa je strlela vn direkt Bic-ova dila, da si se lohk direkt napicu nanjo. No k se ves zadovoljno in nadebudno odpravis v surf stacuno, te prodajalc takoj vprasa "kva bi rad furu?" potem ko reces da bi rad tako pa tako dilo... Ti potem rece "kok kesha mas", ko mu odgovoris da bolj mal, te takoj napoti na drugo stran stacune, kjer si lahko ogledas zbirko "ostalih" surfov, ki zadovljujejo globini tvojega mošnjička. Potem pa tuki vsa roba, ki jo lahko nastejes tudi v francoskih Hossegor stacunah itd. Šole surfanja po plaži od začetka do konca. Seveda pa glede na vreme ni pritegnilo veliko ljudi za popoldansko namakanje v pacifiški ocean.

Tole naj bi ble domače iguane, k se ti mimogrede ob kakšni potki švignejo mim noge. Se prav kot martinčki sam v XXL velikosti. Tko da pazite da ne stopite komu na rep. Nevem kaksna je reakcija, ampak zaenkrat nisem zainteresiran se spuščat v preučevanje avstralskih martinckov. Sicer vreme je bilo neki difuzno, zato je pa bilo dan za tem vroce 35C. Poletje je ze na vratih. Pa ce se vam da it na sladolet, pol pejte nujno se posladkat z sladoledom, kjer si ljohk zlijes gor na tone cokolade in se zasujes z droptinami lesnikov. Mljaska...

Dan No.7

Aaaa.. Peesda, jaz bom razpocu. Mene bo Raznesel!! Ok ura je 0:53. In jz se zmerii cakaam ,.. faaaak nooo... problem je pa sledec: Clovek se preporsto znajde v situaciji da odvrze svoje nepotrebne snovi kih jih lepo greje in melje celo popoldne v svojem crevesju ali drugace povedano rad bi sel preprosto na "ta daljsi" obrok v WC. Pa zaenkrat ne morm, kajti zaradi huhamega odnosa do soljudi in varnostnih razlogov da ne povzrocim tukaj v soseščini in v obsegu 2 km Sydneya ekološko katastrofo, bi rad iz vljudnosti počakal da ljudje v stanovanju se odločijo za zaslužen odhod v posteljo in se posvetijo svojemu spancu, med katerim se jaz lahko končno samozavestno odpravim na WC. Ampak ne!?! Prezivljam se zadnje muke, da se uporaba WC-ja za sostanovalce konča ter evakuira za sledeč nemilostni udarec, ki ga bo doživela nič sluteča wc školjka. Aja ša še to! Da se voda v WC školjki vrti v nasprotno smer, še nisem opazil. Tako, da teh trditev še ne morem žal potrdit. Očitno treba izbrati dokaj večjo ali okroglo školjko, ki bi to lahko bolje razvidno ponazorila? Ok, skratka. Kar zdaj delam je to, da čakam da ta luč ugasne kot je vidite na sliki, kar bo varen znak za mojo mučno odrešitev. Faaak, peesda.. pa kva naj nardim, naj grem na vrt? Fak!

Dan No. 5&6

ok, nevem cist tocn ker dan sem 5. al 6. al 7. skratka kar vem oz. si mislim vsaj, da sem se ze privadu na jet lag, al pa se mi samo zdi, in da sem celo noc spal k dete zaradi parih pirov k sem jih spil na rojstnem dnevu pri Phillipu, Kjer naj bi pil, kao en hud avstralski pir, ki se mi je zdel isti kot vsi ostali Amsteli, Heniekeni, Budweiserji, tko da nisem opazil nobene drasticne razlike. No skratka, k se kao privadis na ta kurcev jet lag se potem zbudis s feelingom k da si prespal 1. in 2. svetovno vojno ter celo prejšno stoletje in ti potem še manj jasno.

Ja vceraj smo sli se enkrat do Opere Bar. Kot zgleda so sorodniki pri katerih bivam, ocitno Jazz ljubitelji, ker vsako nedeljo je pr Opera Bar jazz koncert ali pa je to tko, kot mamo pr nas da v nedeljo gremo nasga cucla sprehajat v blizni parkec, majo oni ob nedeljah chilliranje ob jazz muski. Torej opera bar je bil v atmosferi Kjer smo cel popoldne vegetiral ob kavi, juice, pivu, čaju..itd. No zgoraj nad opera bar-u si pa mogu prenašat najstniško frustrirano zakompleksano paranoično dretje številne gruče ženščadi, ki so navijale za Australian Idol, ta se je pravkar odvijal pred stopnicami Opera House. Mislim za znooooooort! Peesda, pa kva ce je zmagu ta in ne un!? Australian Idol? Pa kdo to gleda spljoh? Ja uuuuu, huraaaa.. kok hudoo.. No da mi ne boste skos fous.. je blo dons dokaj oblacno vreme, tako da brez jopce ni slo.

Ampak zvecer k vids Sydney cist druga scena.. sam o tem drugic. Morm hitr vstat z pojstle preden mi cela hrbtenica ne odpade. aaah... aaaaaaa..

Dan No. 4 (Jet Lag)

Nevem, a je neki narobe z mano , al me se zmeri jebe ta Jet Lag, ker ponoči se zbujat sred noči ni več tok zabavno koker zgleda, no skratka, to da "wild Life"-a v velikih mestih ne obstaja, bi lahko to takoj zaniku, ker ponoč se je lohk z grmovja zravn mojga okna slišal 34 vrst ptic, 89 vrst žuželk (upam da so to bile samo žuželke) in 25 vrst majhnih štirinožnih sesalcev.
Ampak začuda,ko pride prvi vlak mimo (to je ob 5:38 zjutri) na enkrat vse utihne. No skratka, ko mine spalna kriza pa ob 9h zjutri padem v totalno komo in spim do 13h kjer se zbudim k da sem v 8 dimenziji 3. osončja na planetu "Žblj". Tokrat sem danes se postavu na noge in spokal vn do avtobusne postaje in se odpravu v center. Kjer sem šel do končne postaje, (York Street) kjer se nahaja v golem centru obmorskega mesteca Sydney. Ko prides dol z postaje, si itak v feelingu kot da si v nekje v New Yorku, k se zgubljaš med unimi visokimi stolpnicami (ajaa zato se reče avtobusni postaji York street. Me dumb!). No ampak takoj k greš mal na kakšn trgec, ki ga lahko tu pa tam najdeš iza kakšnga vogala, si ga lahko že bl na izi jemljes. Štacune in kafiči itd.. no ok, tam pr Martins Place zagledam sredi trga veliko okrašeno božično drevo. A snega nikjer Kot smo navajeni za božič. Stalno si moram v glavo zabijat "look right , look right" da me ne zbije kakns zategnen taxist, da ne omenim avtobusa k ga pomoje vozjo soferji k so pomoje najvecji anti-aktivisti drustev za človekove pravice. Wroooooooooom se pelje mimo tebe na milimetre zravn, da maš psihične posledice še nasljedne dva mesca.

No ko se napotiš proti Opera House, se lahko odločiš da se znebiš te ulične norije in se preporosto sprehodiš skozi botanični vrt, kjer si lahko utreš samostojno pot do Opere House. Ko hodiš naenkrat vidš tablo:

Ta znak sem mogu slikat! Mislm a ne bi mogl pisat "please DO NOT walk on grass?" , WTF?! :) V sloveniji bi te že z vilami podil dol sam da bi si hotu vezalke zavezat na travici. Po obiskovalcem sodeč kaže da se samo azijci in japonci zanimajo za botanično rastlinje..

Nja, k se koncno prebijes peške do Operne Hiše vidš pred štengami totalni raztur kablov stage-ev, lučk, stojal, mikrofonov, kjer majo že ceu dan priprave na Australian Idol. He he, gledanje priprave na perfektno zaigrano koreografijo, ki naj bi bila v nedeljo zvečer izpiljena do konca za večerni koncert ti daje malce smeha. Ko končno prehodš stopnišče , terase, šalterje, vhode počes, gor , dol, in povprek, se spustiš dol do Opera Bar, kjer se znajdeš kot v največji sezoni Boema na Mačkevem nabrežju. Ko se sprehajaš ob morju se počutš kot da bi bil v XXXXL Lošinju. Jadrnice, trajketi, gliserji, ladje in barkače šibajo mim da jim nč ni jasn. Spodaj pod Opero, je vhod v opero v primeru če se preveč fancy in si želiš z belo limuzino pripeljati do vhoda. kjer te pričakuje četa security body guardov. Hmm Ker abonma naj vzamem?




A koga častim večerjo?











Ko maš operne hiše polhn kufr, se počasi odpravš nazaj do trajektev. Itak trume ljudi se gužva da ujamejo pobegli trajekt, da ne bojo čakal na naslednjih 5 minut. Ampak ok, pač veliko mesto - veliki rush hour. Pod avtocesto si lahko ogledaš različne akrobacije.

Ta model je mel par dobrih prjav, ki so mu kar ratvale, da te je mal zaposlil z njimi. Spodaj so stali ljudje, kateri so mu držali drog da je lahko splezal gor.

(If I drop a knife I'm sorry)

(you have two option, you can pay me something or walk away. please don't walk away..)

No na koncu me je še čakal en sprehod čez celoten most. Mislm faaaaak, do svoje osnovne šole mi ni blo treba tok pešačt pa čeprav je bla nekje u p.m. K greš pa čez ta most, pa ne da si sam na dalšem pohodu ampak te skor odpihne nekam u center avstralije. Tko da Če slučajno iščete kakšno trim stezo za po Sydneyu, to je to. Pa pazte da ne zalutate na levo stran, ker je tm baje samo za kolesa, kaksna je pa kazen pa zaenkrat nocem izvedet.

Dan 3.

ČAS: 23:49 lokalni čas
KRAJ: Crowsnest, Sydney
VREME: noč, malce oblačno
STANJE: nja, zaenkrat kr naspan.. se ne bi pritozval

Dons bi se lepo zbudu in odprl oči, če se nebi nek sosedov pamžl znašal nad eno nedolžno ubogo nehote prisotno mačko. Ker se je to vse slišal do mojga okna, se dobil skoraj šok. Ker je mankal sam še ene 15% do konca, da si v rekordnem času pozdravim moj "jet leg" mi ga je ta cucl celga uniču! Pa peesmu pustite to ubogo mačko pr miru! Skratka, da se vrnem nazaj. po jutranjem budnem šoku sem končno prešel iz zombija v živo človeško postavo, ki kaže še zmeraj funkcije življenja. Trenunto se nahajam zrav crowsnesta , to naj bi blo v northsydneyu. čak če po-googlam po netu no torej "moje" stanovanje naj bi bilo tukaj:


Restavracij kokr jih je možn spljoh naštet, na varianto Sushi hrane, Tajske Hrane, Italjanske, Šnicl hrane, Čevapčić.... KEBAB hrane!! Baje da majo tud burek tuki, tko da to morm vidt! Da pojem en avstralski burek! Avstralski Pizza Burek.
Poleg tega danes, sem pomoje edini k lohk naletim in se zapletem tle v tem ogormozanskem mestu na pajkovsko mrezo viseco z enga drevesa dol.. Bljjjaaaaaaaaaaak , brrrrrrrrrrrrr... aaaaaaaa!!!!!
Sam molim boga da me ne bo sred noci neki picl tm pod pižamo. Pol celo pojstlo zlomim da ubijem tega pajka. Madrfakr! Ok, jutr me caka podvig da grem na avtobus in v center sydneya. Peesda zakva ne more bit to eno tako mejhno mesto kot ljubljana ;)) he he
Ok, to boza danes vse..
fotke bojo naslednjic..

Dan No.2 (se vedno v zraku)

ČAS: lokalni čas 13:28, slovenski čas: 3:28 zjutri, če skupaj preračunam se peljem že 16 ur in 38 minut. Milsm 16 ur?!?! pa kok cajta mislijo še letet?!
KRAJ: nekje že nad avstralijo
RAZPOLOŽENJE: No comment

Po nekaj poskusih spanca na teh pol metra kvadrata, kjer naj bi človek sedel celopot (20 ur) sem za trenutek prišel v normalno stanje (beri: zaprl sem oči za nekaj minut). Lahko ti rata da zaspis le ce si sposoben v sede spat zravnan. Ok meni to ne rata. Torej drugace poleg normalnega stanja sem 60% v stanju zombija. No dobra stran leta je da sem končno biu pošteno postrežen z hrano. Res je, govorice so potrjene, na letalu imaš res dovolj hrane in pijače. No če bi mel poleg sebe še kakšenga drinking-buddya bi se ga lahko še napil. Ponoči smo ob treh zjutri pristal nekje na enem mestu bliz Singapurja Kuala Lampur. Kdo je že slišal za Kuala Lampur?!

Dan No.1

ČAS: Kva pa vem, pomoje tam okol 12h upam da.
KRAJ: Nekje nad oblaki..
VREME: ker smo nad oblaki ..je sonce
RAZPOLOŽENJE: slabo, zjeban, sfukan, živčn, neprespan, žejen, lačn, fuul lačn!

No skratka rad bi najprej začel s tem da sem žejen k pes! In tozarad tega, ker so neki novi pofukani varnostni ukrepi, da nesmeš vleči s seboj na letalo nekih tekočin večjih od 1 dcl. Tako, da vsa procedura k sem jo potreboval da sem prisel na letalo me je stala to da si nisem privoscil niti ene pijace. No poleg tega sedaj ko sem na letalu, je bila prva strezba ki sem jo dobil so bile slane palčke. Kaj naj rečem? Fantastično! sedaj sploh ne bom pomislil na pijačo? Ok zdej se neki prbija stric (stevardes) z velikim vozičkom do mene. Baje da se da na teh dolgih letih dobit kar hoces in kolikor, no ce je to res potem jim spijem vse do konca, ker sem toooook zejen da bom skocu dol z letala.

No da omenim da sem servirane slane palcke in ribice do konca polizu do zadnjih mikro droptinic, tko da sem zgledu kot največji klošar k vid hrano po 10 letih.
Na stolih k sedis majo mini televizorcke kjer si lahko ogledas filme k jih imajo na sporedu, sam Kako za hudica si to nastimas?!?
(20 min kasneje..) Ok hrao oziroma da se strokovno izrazim - Glavni obrok so pričeli končno strežt. Sam glede na količino ta glavni obrok zgelda kot zajtrk, glede na čas ob katerem je postrežen ta obrok pa zgleda kot kosilo ;)
Ole!