Dan No. 4 (Jet Lag)

Nevem, a je neki narobe z mano , al me se zmeri jebe ta Jet Lag, ker ponoči se zbujat sred noči ni več tok zabavno koker zgleda, no skratka, to da "wild Life"-a v velikih mestih ne obstaja, bi lahko to takoj zaniku, ker ponoč se je lohk z grmovja zravn mojga okna slišal 34 vrst ptic, 89 vrst žuželk (upam da so to bile samo žuželke) in 25 vrst majhnih štirinožnih sesalcev.
Ampak začuda,ko pride prvi vlak mimo (to je ob 5:38 zjutri) na enkrat vse utihne. No skratka, ko mine spalna kriza pa ob 9h zjutri padem v totalno komo in spim do 13h kjer se zbudim k da sem v 8 dimenziji 3. osončja na planetu "Žblj". Tokrat sem danes se postavu na noge in spokal vn do avtobusne postaje in se odpravu v center. Kjer sem šel do končne postaje, (York Street) kjer se nahaja v golem centru obmorskega mesteca Sydney. Ko prides dol z postaje, si itak v feelingu kot da si v nekje v New Yorku, k se zgubljaš med unimi visokimi stolpnicami (ajaa zato se reče avtobusni postaji York street. Me dumb!). No ampak takoj k greš mal na kakšn trgec, ki ga lahko tu pa tam najdeš iza kakšnga vogala, si ga lahko že bl na izi jemljes. Štacune in kafiči itd.. no ok, tam pr Martins Place zagledam sredi trga veliko okrašeno božično drevo. A snega nikjer Kot smo navajeni za božič. Stalno si moram v glavo zabijat "look right , look right" da me ne zbije kakns zategnen taxist, da ne omenim avtobusa k ga pomoje vozjo soferji k so pomoje najvecji anti-aktivisti drustev za človekove pravice. Wroooooooooom se pelje mimo tebe na milimetre zravn, da maš psihične posledice še nasljedne dva mesca.

No ko se napotiš proti Opera House, se lahko odločiš da se znebiš te ulične norije in se preporosto sprehodiš skozi botanični vrt, kjer si lahko utreš samostojno pot do Opere House. Ko hodiš naenkrat vidš tablo:

Ta znak sem mogu slikat! Mislm a ne bi mogl pisat "please DO NOT walk on grass?" , WTF?! :) V sloveniji bi te že z vilami podil dol sam da bi si hotu vezalke zavezat na travici. Po obiskovalcem sodeč kaže da se samo azijci in japonci zanimajo za botanično rastlinje..

Nja, k se koncno prebijes peške do Operne Hiše vidš pred štengami totalni raztur kablov stage-ev, lučk, stojal, mikrofonov, kjer majo že ceu dan priprave na Australian Idol. He he, gledanje priprave na perfektno zaigrano koreografijo, ki naj bi bila v nedeljo zvečer izpiljena do konca za večerni koncert ti daje malce smeha. Ko končno prehodš stopnišče , terase, šalterje, vhode počes, gor , dol, in povprek, se spustiš dol do Opera Bar, kjer se znajdeš kot v največji sezoni Boema na Mačkevem nabrežju. Ko se sprehajaš ob morju se počutš kot da bi bil v XXXXL Lošinju. Jadrnice, trajketi, gliserji, ladje in barkače šibajo mim da jim nč ni jasn. Spodaj pod Opero, je vhod v opero v primeru če se preveč fancy in si želiš z belo limuzino pripeljati do vhoda. kjer te pričakuje četa security body guardov. Hmm Ker abonma naj vzamem?




A koga častim večerjo?











Ko maš operne hiše polhn kufr, se počasi odpravš nazaj do trajektev. Itak trume ljudi se gužva da ujamejo pobegli trajekt, da ne bojo čakal na naslednjih 5 minut. Ampak ok, pač veliko mesto - veliki rush hour. Pod avtocesto si lahko ogledaš različne akrobacije.

Ta model je mel par dobrih prjav, ki so mu kar ratvale, da te je mal zaposlil z njimi. Spodaj so stali ljudje, kateri so mu držali drog da je lahko splezal gor.

(If I drop a knife I'm sorry)

(you have two option, you can pay me something or walk away. please don't walk away..)

No na koncu me je še čakal en sprehod čez celoten most. Mislm faaaaak, do svoje osnovne šole mi ni blo treba tok pešačt pa čeprav je bla nekje u p.m. K greš pa čez ta most, pa ne da si sam na dalšem pohodu ampak te skor odpihne nekam u center avstralije. Tko da Če slučajno iščete kakšno trim stezo za po Sydneyu, to je to. Pa pazte da ne zalutate na levo stran, ker je tm baje samo za kolesa, kaksna je pa kazen pa zaenkrat nocem izvedet.