Dan 8.2 (Bus Driver)

Skratka, Ko se ponavad vozš z avtobusom, mislm, da ne bom zgubljal besed zgleda precej preeecej isto kot tole. Mislm, faaak!? Tole gre takole: Ko se bližaš postaji, vidis da je čas da lepo vstaneš se pripraviš (daš torbo na rame, se umakneš starejši osebi da pride pred teboj pred vrata, nevem zapreš časopis ali knjigo, ki si ga prebiral, ugasneš walkman, iPod, diskman....whatever) in tist moment k vstanes, to je recimo 200m pred postajo, se pricnes na izi premikat in postopat proti izstopnim vratom, no ko je avtobus 15 m pred postajo, mislm!?, takrt šofer, peesda k da bi si zlil 100 hektalitrov cementa na zavoro, zabremza, da si v istem momentu horizontalno z nogami v zraku, kjer se z rokami držiš (če ti uspe pravočasno) za najbližji drog. Nekako tako kot v Sci-Fi filmih, k se v vesoljski ladji razbije steklo in zacne ves zrak v vesolje uhajat, med tem se pa vsi da bi se rešili prijemajo za neko najblizjo oprimljivo stvar da jih ne odnese. Potem ko se vsa zadeva umiri (ko se avtobus koncno ustav, doseže hitorst -0,5 km/h) si pobereš vse stvari ki so se naokli raztresene po celem avtobusu, se popokaš in stopiš dol po stopničkah, kjer si tipaš a si mogoče kje kakšn čevelj pustu na prvem zicu tik za šoferjem.