Dan No. 14 (kangaroo)

Dobrodosli spet v kotičku za male živali. Tokrat se je bilo treba spravit na obmestni vlak in se napotiti na 45 minut dolgo voznjo iz tukajšnega prebivališča. Tokrat se šele danes zavedam, kako je Sydney res širok/velik/podolgovat ali karkoli že. Ko se spraviš na mestni vlak se še posloviš od zadnje centralne postaje in se normalno namestiš udobni vožnji do Blacktowna. Ko se končno pripelješ do željene postaje, šele takrat občutiš kok je tu v bistvu nadnormalno bolj vroče kot ob morju. Torej v Featherdale wildpark si lahko ogledaš končno malo več kangaroo-jev kot jih premore Sydney naspljoh. Lep parkec z nativnimi živalcami ti spet malo popestrijo in skrajšajo popoldanske urice. Še zmeraj pa nisem našel ustrezne vrste ptiča, ki se mi dere iz grmovja ob mojem oknu ob jutranjih urah.

(Albin Kangaroo?)


(tega sem ze nekje vidu? Star Wars? Ja ja...)

Na poti nazaj do postaje sem se sprehajal po ulici, kjer si lahko opazoval mirno soseščino in prelepe tipične avstralske hišice z svojimi prikupnimi verandami. Amapk nevem zakaj, sem imel skos občutek da so vse hiše bile zapuščene, vse rulete dol, vrtovi nedotaknjeni, časopis pred vrati..itd. Vendar avtomobili so bili še vedno tam. Po nekaj minutnem sprehodu sem obstal ter pomislil (caki, caki, kdaj je pa Alenka parkirala tukaj svoj avto?)

Na popoldanski vožnji nazaj, sem še poslušal nadobudnega veseljaka, ki si je na vlak privlekel miniaturni ročni radio in zavriskal ob vsakem vzkliku nesporednega poročanja kriketa. Še zdej mi ni jasno, pa kaj je tako zanimivega pri tem kriketu? Palica in žogice? How Awsome!